Živa Legenda

Danes sem bila po več kot pol leta spet pri frizerju. Razlog? Ženska nečimrnost. Iz Ljubljane se je namreč najavila TV ekipa, ki je želela posneti mojo izjavo. Se dobro sliši, kajne?

Svojih pet minut slave sem hotela užiti kolikor toliko spodobna. Ko sem bila nazadnje na TV (da ne bi kdo mislil, da sem kakšna celebrity, moja televizijska kariera obsega vsega dva relativno obskurna nastopa), so me posneli v devetem mesecu nosečnosti, z neumitimi lasmi, popolnoma brez make-upa ter s fiksnim zobnim aparatom. Seksi. Upam, da sem danes vsaj malo popravila vtis. Nisem noseča, sveža frizura, kao nevidni make-up in brez aparata.

Snemanje je potekalo za Savinjo (da je lahko Perči počival v senčki). Bili smo prava atrakcija. Če nič drugega, sem danes vozičkarska zvezda!

Prejšnji teden sem bila prisiljena dobro uro brezdelno tavati po centru Ljubljane. In kaj dela ženska, ki mora čakati? Točno, hodi po trgovinah, da ne izgublja dragocenega časa! Sploh, če je nakupovanje luksus najvišje sorte, ki si ga je v zadnje pol leta privoščila vsega skupaj trikrat (kar vključuje šoping za legendico!).

Bila sem jasno uspešna. Ampak s šopingom je tako kot s šimfanjem- mora biti na nivoju, se pravi kvalitetno opravljeno, drugače se ga raje ne grem. To kot pojasnilo za bojse, punce bodo tako razumele.

Zdaj pa končno izplen:

Vem, ni bilo treba ugibati, tipična ženska.

V zagovor: kako naj se človek upre 50% popustu v La Perli (na lansko kolekcijo)??? No, kako?

ps. Ja, moram na pedikuro. Ja, nožni kazalec je kakšen cm daljši od palca (je v familiji). Ne, v bikinkah se ne bi slikala.

To so podatki:
- punca, 31 let
- kariera dobra
- trenutna služba negotova
- z dojenčkom- na porodniškem
- želi si še (vsaj) enega otroka- kmalu
- rada bi bila dobra mama
- rada bi bila dobra žena
- ambiciozna: rada bi bila dobra v službi.

Dilema: ali je odgovorno, da si v takšni situaciji omisli (novo) zahtevno in odgovorno službo? Ali ni neresno, če gre po letu dni že na novo porodniško? Kako se človek, vajen akademske svobode (in dooolgih počitnic), navadi na pet tednov dopusta? Bi lahko vsaj en dan na teden delala doma? Kako sploh funkcionira družina, kjer se oba starša vsak dan vozita iz Celja v Ljubljano in nazaj? Ni bolj enostavno odložiti kariero za pet, deset let?!

vir

Yeah, sometimes it’s hard to be a woman…

Še pred nekaj meseci sem jamrala, da v politiki ni mladih, pametnih, sposobnih in luštnih žensk. Zdaj se nam očitno obetajo boljši časi.

vir

Navdušena sem nad Katarino Kresal in njeno potezo (“za kandidaturo sem se odločila tudi zato, ker v politiki manjka mladih žensk”). Po tem, ko sem bila prepričana, da LDS nikoli več ne more dobiti mojega glasu, sem morala priznati, da rek “nikoli ne reci nikoli” še kako drži. Bravo Katarina!

Pred par dnevi sem šla z vozičkom mimo gimnazije. Tri punce in en fant so sedeli na kamnitem zidu pred šolo in se pogovarjali, očitno o tem, kje so doma. Ena izmed deklet reče: “To niso nobene rovte, imam samo pet minut do Tuša.”

Malo kasneje je dodala: “Valjda ne peš, no.”

Še smo živi. Neverjetno, kakšna obveza postane blog; če dva tedna ničesar ne objaviš, imaš že kar moralnega mačka. No, razlogi so bolj profane narave- bilo je veliko dela, pa je moral internet na stranski tir. Projekt obnova vikenda na Pagu je v zaključni fazi. Garanje se je obrestovalo, ker vedno bolj zgleda kot iz škatlice (oziroma iz kataloga za Ikeo). Perči je užival v svoji veliki prenosni posteljici v novi spalnici. Mislim, da mu je zibka, v katero ga še vedno tlačimo doma, res postala že premajhna. Bo treba spet v nakupe.

Smo se pa zaradi drugačih bivalnih razmer kar malo razvadili. Naša paška rezidenca je vsaj enkrat večja kot najino domače stanovanje. Kvadraturi ustrezno je višja tudi kvaliteta bivanja. Doma je e(di)na soba obenem spalnica, dnevna in otroška soba. Na Pagu imamo dve spalnici, pa ogromno dnevno s kuhinjo in še eno garsonjero. Da terase in vrta (ki je trenutno sicer popolnoma zabasan z zidarskimi zadevami) niti ne omenjamo. Ko smo se vrnili domov, sva si morala priznati, da je naš dom res kar majčken. Vsaka stvar pa ima k sreči tudi svoje dobre strani- verjetno ne bomo nikoli več toliko skupaj, kot smo zdaj.

Danes je Perči dopolnil pet mesecev. Za darilo je dobil drugo porcijo cepljenja (nič ne joče, celo smeji se, ko ga pičijo v bedrco). Dolg je 71 cm, težak pa slabih osem kilc (7.800 g).
Na tejle slikici pozira iz svoje zibke (ki mu bo kmalu premajhna):

Mislim, da ga oči res ne more zatajiti.

O tem, da je starajoče se prebivalstvo v razvitem svetu potencialna demografska bomba, čivkajo že vrabci na strehi. Praktičen primer pokaže, da so za pretečo nevarnost “zaslužne” predvsem (pra)babice: Peter ima obe babici in oba dedka, poleg njih pa še vse štiri prababice in enega pradedka! Kar je za nekoga demografska katastrofa, je za Petrčka (pa ne samo zanj, če sem poštena) čisti luksuz!

In ne, niti jaz niti moja mami nisva rodili pri petnajstih.

vir

In še malo matematike.
Če vzamem najožjo družino (torej sebe, Roka, najine brate/sestre in potem naše prednike po obeh straneh), je izračun takšen:
- šest polno zaposlenih ljudi (od teh ena na porodniškem dopustu);
- en dojenček;
- ena študentka;
- sedem upokojencev.

Trenutno torej vodimo z 10 proti 5.

Majhna stanovanja so v deževnem vremenu lahko prava kletka. Vsi smo po malem tečni in zaspani in ne vemo, kam bi se dali. Mali je dobro zaspal šele ob štirih. Ne morem pomiti posode od kosila, ker bi preveč ropotalo. Če delam na računalniku, Roka (ki nekaj bere za službo, ker je kuhinja edini prostor poleg spalnice) moti škrebljanje miške. Bljeh.

vir

Naš mali pobalin nič ne da na mamino domačo čežano, zato pa z veseljem mlati industrijsko hrano. No, sprobal je jabolko, banano, korenček in breskev (v raznih kombinacijah), pa mu je še najbolj teknil korenčkov frutek. Sicer pa moram priznati, da obožujem marelične kašice tudi sama, posebej, ko jih izboljšam s stepeno sladko smetano (če je sila, s to mešanico napolnim janeževe upognjence -revčki potem hitro zginejo).

Druga novost je Petrovo krohotanje ob igrici s kockami. Dokumentacijo prilagamo. Še sreča, da smo ga posneli, ker metanje kockic danes ni več niti pol tako zabavno kot je bilo včeraj. Tako si želim spet izvabiti tale glasni smeh, ampak mali je prebrisan in ve, da je inflacija škodljiva.