Tale dan si moram zapomniti, ker mislim, da bo prvič, da bom imela en dan v Celju čisto zase. Perči se je pravkar z babico in dedijem odpeljal na Kozjansko in stavim, da bo spal, preden bodo prišli do Grobelnega. Jaz imam sicer nekaj nujnih opravkov (skuhati kosilo babici in dediju, nakupi za morje, pakiranje), ampak bo ostalo malo časa tudi za lenarjenje. Mislim, da se še spomnim, kako se to dela.
Zdaj pa veselo na (ne)delo!
Zjutraj obvezno spijem en neskafe z mlekom. Danes ga nisem, ker ga je zmanjkalo in me že cel dan boli glava.
Grem spat in se veselim jutra. Še en dan, pa gremo na morje.
Zelo rada prebiram članke o vzgoji otrok, zdi se mi, da je to tema, ki me bo še zelo okupirala v naslednjih letih. Treba se bo učiti sproti in biti načelen. Upam, da mi bo uspelo. Si pa zadnje čase postavljam vprašanje, kdaj se vzgoja sploh začne. Zdi se mi, da dojenčka še ne moremo ravno vzgajati. Naš Peter se je zadnje dni iz neverjetno pridnega otroka spremenil v pravega pobalina. Če mu kaj ni prav, začne prav glasno jamrati in če mu hitro ne ugodimo, se začne seveda dreti. Mislim, da veliko več stvari okrog sebe opazi, zato ga vse zanima in mu statičnost (v stolčku, na igrišču, v posteljici) ni več zanimiva. Treba se je premikati, z vozičkom ali v naročju, in mu pustiti, da se dotika novih in zanimivih reči (najbolj vznemirljivi so daljinci, kabli, miška, časopisi, robovi, plastične vrečke, polulane plenice in robci za čiščenje ritke).
Rok pravi, da mali že malo izsiljuje in ga bo treba počasi strenirati. Nisem zagovornica tega, da se povsem podredimo otroku in mu v vsem ugodimo, a pri šestmesečnem dojenčku ne vidim druge možnosti, kot da mu nudim tisto, kar trenutno hoče. Sicer se bo jokal in bo vedno bolj razdražen, težko ga bo pomiriti, midva pa ob dretju tudi ne bova ravno srečna.
Seveda pa je mogoče to samo prehodno obdobje, ki ga bo minilo. Bomo videli. Kot so rekli stari Rimljani: experientia docet.
Čeprav redko, se zgodi. Vzroke je treba iskati med tremi možnimi:
(a) crknil je prenosni računalnik
(b) crknil je namizni računalnik
(c) crknil je avto.
Pravilni odgovor se tokrat skriva pod točko (c). No, ni čisto crknil, vsekakor pa javlja napako. Ker imamo izkušnje s popravili, vem, da se lahko iz napake izcimi račun za (par) tisoč evrov. Super.
Jezo ponavadi spremlja uporaba grdih besed. Mimogrede, opazila sem, da začnejo zdravniki preklinjati občutno pogosteje, ko začnejo resno delati (specializirati). Tudi lepo vzgojeni.
ps. tale post mu ne bo všeč.
Tole je lista. Si jo bom za vsak slučaj zapisala, da česa ne pozabim odkljukati. Dam si pet let. Izvedljivo?
- preizkusiti čim več chefovih receptov
- se preseliti v večje stanovanje
- kupiti parcelo (si ne upam napisati sezidati hiško)
- najti novo službo z dobro plačo in veliko dopusta (ja, vem, sem optimistka)
- napisati čim več dobrih člankov
- se napiti
- peti karaoke
- žurirati
- se naspati
- najti in izvesti res odličen recept za torto z malinami
- odpotovati v južne kraje
- redno kolesariti in teči
- smučati v Dolomitih
- brati dobre knjige
- kupiti čim več lepih čeveljcev
- iti v šoping, ne da bi se mi mudilo domov
- iti v Ljubljano, ne da bi se mi mudilo v Celje.
vir
A material girl. 
O tistih pravih, skritih željah pa raje ne bom pisala, da si slučajno ne nakopljem kakšnega uroka.
Blog je malo sameval te dni, ker smo uživali na Pagu. No, uživali ni čisto pravi izraz.
Že v petek je bil Perči neobičajno nerazpoložen, zvečer je dobil vročino, ponoči je jokal in ni mogel spati. Zdravniški pregled z lučko je pokazal, da se na plano prebija prvi zobek. Sobota je bila še hujša, posebej ponoči. Ubogi revež joče, ni mu do spanja, hrane, igrač. Ampak smo bili pa zato nagrajeni s pogledom na prvi desni spodnji sekalec. Rok pravi, da se vidi že tudi levi in morda celo drugi desni.
Po Perčijevem počutju sodeč mora biti rast zobkov grozna izkušnja.
Danes je malo bolje, čez dan ni imel vročine, zvečer (že doma) pa sva mu spet namerila 38,6. Seveda me skrbi, če ni (še) kaj drugega. Jutri ga raje peljem pokazat pediatrinji.
Babi in dedi sta ostala na morju. Danes se bosta končno lahko naspala. Jima kar malo zavidam. 
Odkar se je rodil Perči, nisem prebrala niti ene same knjige. Ne vem, kako sem zdržala tako dolgo. Zdelo se mi je pač, da nima smisla brati knjig, ker nimam toliko časa, da bi lahko uživala. Zato sem brala časopise, revije, pa seveda bloge.
Seveda ni res, da mame ne morejo brati knjig. Vsak večer imam vsaj dve urici pred spanjem, pa tudi čez dan se najde kar nekaj lukenj. Ampak treba se je odlepiti od računalnika, dela za službo in drugih aditivov.
Ta vikend sem “požrla” Annino poroko (Nathasha Appanah). Knjiga je odlična, krasno se bere, po motivu in stilu pisanja pa (vsaj mene) malo spominja na Noëlle Châtelet in njeno trilogijo. Tako, zdaj je sezona odprta in lov na dobre knjige se lahko začne. Se toplo priporočam za priporočila!
Ko sem prebrala tole, je del mene resno pomislil, da je Jambrek samo izjemno duhovit.
“Na tribuni bodo pregledali, primerjali in ocenili stanje duha in stanje demokracije v republiki.” Mmmm, kako se že pregleda stanje duha?
“Slovenija je na četrtini ali pa na tretjini poti do sproščenosti.” A je še daleč do Sproščenosti, ata Smrk?
“Sedanja vlada tako potrebuje vsaj še en mandat, da vsaj približno sanira 12 let nesproščenosti na 50 let podlage diktature.” Kako točno se izvaja sanacija nesproščenosti?
“Slovenija je preveč sproščena pri razpolaganju s sredstvi črnega fonda, predsednik republike pa preveč sproščeno opravlja svojo funkcijo.” Naša država je očitno res frivolna deklina.
Mimogrede, Ivan Štuhec je za jutrišnjo tribuno v organizaciji Zbora za republiko pripravil prispevek o problemu in vprašanju avtonomije v univerzitetnem oz. vzgojno-izobraževalnem prostoru v Sloveniji. Madonca, tale tribuna resno obeta. Že ob branju Jambrekovih misli sem se dodobra sprostila. 
Danes praznujeta Perči in njegov dedi Brane, jutri pa še Perčijev dedi Peter. Prvi je dopolnil 6, drugi 648, tretji pa 744 mesecev.
Vse najboljše!
Če se misli cerkev proti odškodninskim tožbam zaradi pedofilije braniti z argumentom o nedokazani krivdi osumljenega duhovnika v kazenskem postopku, bi morala resno razmisliti o zamenjavi odvetnika.
Kazenski in pravdni postopek (kjer se praviloma odloča o odškodnini) sta dva ločena postopka, ki načeloma ne vplivata drug na drugega. Lahko tečeta hkrati, lahko eden za drugim, lahko teče le en sam. V kazenskem postopku nastopa država (v njenem imenu državni tožilec) zoper storilca, v odškodninskem pa oškodovanec zoper storilca. Kdor je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, bo načeloma odgovarjal tudi odškodninsko (vendar le, če se bo oškodovanec odločil za tožbo). Kdor je bil oproščen kaznivega dejanja, še vedno lahko odškodninsko odgovarja za isto (!) dejanje. Razlog je v višjem dokaznem standardu v kazenskem postopku. To še toliko bolj velja, če osumljenec med kazenskim postopkom umre. Tak osumljenec sicer res ni bil obsojen, vendar pa tudi ni bil oproščen, saj je kazenski postopek prenehal na podlagi sklepa o ustavitvi (zaradi smrti osumljenca), ne pa na podlagi sodbe. Seveda zoper umrlo osebo ni mogoče več sprožati sodnih postopkov, možni pa so postopki zoper druge (pravne ali fizične) osebe.
Skratka, dejstvo, da je artiški duhovnik med kazenskim postopkom umrl, samo po sebi še zdaleč ne pomeni, da so odškodninske tožbe neutemeljene. Kar pa hkrati ne pomeni, da ne morejo biti neutemeljene iz kakšnega drugega (pravnega) razloga.
