Živa Legenda

SAZU je sprejela nove član(ic)e. Če sem prav preštela, bo med približno 100 rednimi in izrednimi člani zdaj 6 žensk. Boljše kot nič?

vir

Dve znamenji v zadnjem času napovedujeta bodočo Petrovo orientacijo. Po mizi rad udari s svojo levo rokico, obrat s hrbta na trebuh, ki ga je osvojil čez vikend, pa zaenkrat tudi izvaja samo v levo.

vir

Pet najljubših predmetov sem preskočila, ker jih enostavno ne znam našteti. Mogoče jih je več kot pet, bolj verjetno je pa en sam.

Moja najljubša stvar še ni materializirana, a živi z menoj že kar nekaj časa. Ne mine dan, da se ne bi spomnila nanjo: ena ravno prav velika hiša, z ravno prav velikim vrtom. Da Perčiju ne bi bilo treba odraščati v blokih (ker jih res ne maram), da bi se skozi okno videla drevesa in trava, da ne bi slišala prometa, da bi imeli žure s karaokami, piknike in rojstnodnevne zabave, da bi imeli otroci dovolj prostora za igranje in midva z Rokom vsak svoj kotiček za delo. Da bi imela par gredic, kosilnico, teraso in balkon, banjo v kopalnici, garderobo (s posebnim prostorom za čevlje) in veliko kuhinjo. V svetu stvari je to moja edina in največja želja.

vir
Res bi bilo lepo, če bi čez par let na tole tipkovnico tipkala v svoji mali hiški.

Med googlanjem sem opazila, da so tudi blogerji že razmišljali o klipingu. Če koga zanima kaj več o problemih avtorskega prava in klipinga, ste vabljeni na okroglo mizo v torek, 5.6. 2007, v Center Evropa v Ljubljani. Začeli bomo ob 11. uri (konec predvidoma ob 13.00), sodelovali pa bodo predstavniki kliping agencij, novinarjev, medijskih hiš in avtorskopravni strokovnjakinji. V organizaciji ZOJS, moderatorka je pa Perčijeva mama. Žal ne morem pripeti uradnega linka, ker ga ni.

Odkar imamo Perčija, se v stanovanju kopičijo razni pripomočki. Jasno, posteljica (je končno zamenjala zibko), previjalna miza in voziček so obvezni. Med neobvezne pa sodijo igrišče, ležalnik in od jutri tudi stolček za hranjenje. Čeprav bi najraje imela trip-trap-a,

se mi zdi, da je Peter zanj še malo premajhen, saj še ne zna sam sedeti.

Tako bomo nabavili plastik fantastik frogija:

Perči zdaj zmaže že štiri obroke na žlico. Zajtrku sledi sadna malica (trenutno borovnice, češnje, banana, jabolko), kosilo je vegetarijansko, popoldanska malica pa skuta s sadjem. Zvečer poje (če bi ga videli večerjati, bi mi verjeli, da je bolj točen izraz “požre”, samo kaj, ko ne pritiče dojenčku) ornk porcijo rižolinota, nanj pa rukne še flaško mleka. Začel je ceniti mamino domačo hrano, tako da so kupljene kašice postale izhod v sili.
Včeraj je poskusil celo sladoled. Posledica? Danes je moral Rok predčasno umakniti svoj kornet iz Perčijevega vidnega polja, ker je ob pogledu na očija s sladoledom ponorel.