Živa Legenda

Če me vprašate, ali imam raje morje ali planine, bi verjetno rekla, da morje. Ampak vsaj enkrat na leto moram nujno v hribe – kot prava Slovenka. Lani zaradi nosečnosti ni bilo s hribolazenjem nič, letos je pa s Perčijem tudi nekako bolj komot na Pagu. Z Rokom sva se zato kar sama podala na enodnevno tur(ic)o proti Gorenjski, Perčija pa so medtem nosili po rokah na Kozjanskem.

Izlet sem seveda skrbno načrtovala – moja ljubezen do planiranja je pregovorna, čeprav gre Roku marsikdaj na živce. No, tokrat se je izkazala za koristno, ker je izlet nadvse uspel in Perčijev ata še danes zadovoljno celi zakisanost v svojih mišicah.

Cilj je bil Lipanski vrh. Že ko sva se peljala mimo Bleda na Pokljuko, sem bila vsa vzhičena. Naj zveni patetično, ampak ob pogledu na znane vrhove sem se kar topila. Moj pokojni dedi je bil zelo dober alpinist in Skalaš. Na Pokljuki je že pred vojno na postavil gorsko kočo, kjer sem vsako leto preživljala del svojih poletnih počitnic.

Skratka, bližnji vrhovi (Viševnik, Veliki in Mali Draški vrh, Sleme) so mi domači, na planini Lipanci pa še nisem bila. Z avtom sva se zapeljala kar do konca gozdne ceste, ki vodi za vojašnico do spomenika padlim partizanom. Od tod do Lipance je kakšne tri četrt ure vzpona skozi pokljuške gozdove. Planina je vzorno urejena, Blejska koča je gor grede še samevala, nazaj grede pa je bilo planincev že kar veliko. Z Lipance (1630 m) se lahko odpravite na Debelo peč (2014 m), Lipanski vrh (1974 m) ali Mrežce (1965 m). Midva sva izbrala Lipanski vrh in Mrežce- itak sta vrhova dvojčka. Z Lipance sva rabila še kakšnih 40 minut do vrha. Vsega skupaj se z Rudnega polja dvignete za približno 600 metrov. Za zanesenjake vsekakor premalo, starši na porodniškem smo pa hitreje zadovoljni.

Razgled je bil božanski, Krma direktno pod nama, Triglav direktno pred nama, nad nama pa modro nebo in oblaki. Na vrhu sva pomalicala domače pohane piške in žemljice, preverila situacijo doma (ena babica je čuvala deco, druga nama je čistila okna, pa recite, če nimam sreče!) in si potihem želela, da bi bil Perči z nama.

Preden sva šla natovarjat kremšnite, sva se ustavila še v Radovni in na kosilu v Rikliju. Priznam, da sem bila malo skeptična glede na za moj okus veliko prekislo hladno kumarično juho, a se je vse ostalo izkazalo za odlično izbiro. Toplo priporočam jagenjčka!

Da sva padla v posteljo malo za dojenčkom, je verjetno odveč razlagati. Da je nekdo v spalnici smrčal, najbrž tudi.

Trackback URI | Comments RSS