Naša družinska hiša stoji v prvi vrsti ob Savinji. Trenutno sta do poplave še dve stopnici in pol. Voda je v zadnje pol ure narasla za eno stopnico. To je zelo hitro, a še vedno upamo, da ne bo udarila čez nasip. Spomini na leto 1990 niso preveč prijetni. Prilagamo nekaj fotk in filmček. V glavni vlogi moja nana, ki je v življenju poleg precej hujših stvari preživela tudi kar nekaj poplav.
|
|
Danes sva bila v posvetovalnici. Perči je dolg 75 cm, tehta pa “samo” 8 kilc in pol. To je slabe pol kile več kot pred tremi meseci in baje ni dovolj. Zato je zdravnica predlagala, da v njegovo hrano vključimo vse tisto, kar je bilo (po njenih navodilih) doslej strogo prepovedano. “Dajte mu putrčka, olje, sladko smetano, sladkor v sadne kašice, pa žemlje naj gloda!”
Perči sicer čisto pridno je vse po vrsti- bolj ali manj enake jedi kot midva. Ob njegovih akrobacijah se pa nič ne čudim, da pokuri vse, kar poje. Odkar zna vstati in se plaziti, je namreč pri miru samo, kadar spi. Ostalih 12 ur na dan pa pač miga.
Tako da- če imate kakšne dobre ideje, kako zrediti dojenčka, na plan z njimi! Danes je že malical banano s sladko smetano in malo sladkorja (groza, če pomislim na navodila nutricistov), kosilo bo pa v dveh delih. Pri prababici je pomlatil velik krožnik domače (a moram posebej poudariti, da temu primerno mastne?) goveje župce z domačimi nudlci, ko se zbudi, mu serviram pa pire krompir in zelenjavo. Jasno, s putrčkom in olivnim oljem. 
