Sep 29th, 2007
Uradnice
Doslej nisem bila med tistimi, ki o birokratih mislijo vse najslabše. Odkar me je zadnjič totalno razpenila uradnica na CSD, pa to svoje stališče pomalem revidiram. Sodeč po izkušnjah iz zadnjega leta sem namreč vedno bolj prepričana, da je marsikatera kritika na račun organizacije in načina dela po centrih za socialno delo upravičena.
 vir |
1. Delovni čas. V petek naj bi delali do 13.00. Ta delovni čas so skrajšali na 12.00 uro. OK. Prvič sem prišla tja malo pred dvanajsto in v celotnem SCD-ju (pisarne so po treh nadstropjih) sem našla eno delavko. Ko sem povprašala, kje je tainta gospa, je povedala, da je danes ne bo več, ker je že šla na tržnico (dobesedno to je rekla). Poleg tega me je smrklja (ne morem drugače reči) tikala.
2. Potem sem začela urejati prenos porodniške. Ne vem, koliko poznate to možnost, a dopust za nego in varstvo (po domače porodniški dopust) je mogoče predčasno prekiniti in ga prenesti ter porabiti do otrokovega osmega leta. Jaz bom to možnost izkoristila- in sicer bom namesto decembra pričela delati novembra in si bom prišparala en mesec za kasneje. To mi bo prišlo prav, ker grem v novo službo, kjer seveda tako radodarnih počitnic, kot jih omogoča univerza, ne bo več. No, v glavnem- da bi vse uredila pravočasno, sem pred kakšnima dvema tednoma poklicala pristojno gospo in se pozanimala, kako ta postopek izgleda.
“Ja, gospa, vi mi morate najprej prinesti nove pogodbe o zaposlitvi, prej se ne moreva nič pogovarjati”, pravi birokratka.
Jaz: “Zakaj pa to rabite že zdaj? Jaz začnem delati šele novembra, poleg tega pa ne razumem, zakaj jih sploh potrebujete. Saj predčasna prekinitev je tveganje zame, država zato nič ne izgubi”. Continue Reading »
