Jun 28th, 2008
Poletje 2008
Ne vem točno, zakaj je nastopilo daljše sušno obdobje na tem blogu. Pomanjkanje časa najbrž ni edini razlog. Priznam pa, da je fino videti, da ste nas nekateri pogrešali. Vsaj na dopustu bi se torej spodobilo, da dam kaj od sebe.
Letošnje počitnice smo začeli prej kot lani, pa tudi trajale bodo dlje. Konec junija je na morju krasno. Dnevi so dolgi, ljudi še ni preveč. Vročina je sicer huda, a se s klimo da zdržati. Morje je neverjetno toplo, po mojem ima 27 stopinj. Vedno znova ugotavljamo, da je življenje na Pagu mnogo boljše od celinskega, vsaj za nas, ki sicer živimo v bloku.
Perči je že pravi pobalin. Vedno bolj verjamem, da je ljubezen do “mašin” genetsko determinirana. Čisto nor je namreč na bagre, vlake, kamione in traktorje. Odkar je odkril voščenke, rišemo samo še lokomotive. No, to se pravi, Rok riše, ker sem jaz obupno netalentirana. Nodija znamo na pamet, pri Backu mu je pa najbolj všeč del, ki se mu reče “Der neue Traktor”. Za druge risanke mu ni mar, pri Nodiju pa pozna vse like. Njegov besedni zaklad je sestavljen iz enozložnic, razen besed, ki imajo dva enaka soglasnika:
- Mama, tata, baba, deda, teta, goga (žoga)
- nono (Nodi), Ha (Uhač), Meme (Medika), Lo (Rozika), Mo (Mojster Jaka), Da (Danica), Keke (gospa Kegel), ku (kuža Bučko)
- la (vlak), ta (traktor), mi (mašina), ko (kolo), di (dimnik), I (Ivek, šofer traktorja).
Pri vsaki besedi ponovi samo en zlog in to poudarjenega- morje je “mo”, obala pa “ba”. Ve, da mama in tata hodita v “slu” in da spanja ni brez “dudu” in “nini”. Če ga vprašate, kdo je punca od Boruta, Klemna, Mihata in deda, vam bo povedal, da “Ta”, “Lo”, “A” in “baba”. Punca od Pepeta je pa “mama”. 
Letos sem se odločila, da na morju ne bom delala. To se mi zdi pravi luksuz. Sem pa morala prositi za prestavitev treh rokov za oddajo člankov, ki se iztečejo junija in julija. V vseh primerih sem poslala mejl in po pravici povedala, da mi z otrokom na dopustu ne znese kaj veliko narediti, pa še ljubi se mi ne. Vsi uredniki so bili razumevajoči in prijazni in mi odobrili podaljšanje. Seveda do 30.7., vsi trije.
S seboj imam šest knjig, če mi jih uspe prebrati polovico, bom zadovoljna. Sem pa že (najmanj dvajsetič) prebrala Ponosno srce Pearl S. Buck. Gre za eno tistih knjig, ki jih preberem vsako leto, ko pridem na morje (domuje namreč na tukajšnji knjižni polici). V isto kategorijo sodijo še Mati iste pisateljice, Boter in Pariz, premični praznik. Manjka mi le še babičina Stella Termogen.
