Živa Legenda

Živa Legenda (glej desno) s sestavljanjem tranzicijske koalicije ne bi imela problemov. Še sreča, da nismo zmagali.

Naša družinska koalicija si je po volitvah privoščila en teden zasluženega dopusta. Na Pagu smo pokurili lanska drva in naredili zalogo za novo kurilno sezono. Z vremenom se sicer ne moremo ravno hvaliti, a smo bili danes vseeno žalostni, ko je bilo treba spakirati.

Še dva dni, pa pričenjam novo koalicijo tudi jaz. Neverjetno, toda resnično: po devetih letih delovne dobe bo končno napočil dan, ko se bom v službo peljala s kolesom. Pet minut. Temu pa jaz pravim luksuz. Dosedanja kombinacija štiri plus ena se bo tako prevesila v zame bolj ugodnih dva plus tri (delitev delovnih dni med dva delodajalca). Tri proti dva za Celje! Jupi!

Mislite, da gredo po soočenju na drink? Zgleda, da so prav zabavna družba…

V trenutni nehvaležni situaciji, ko so smotani očitno boljši, manj smotani pa očitno slabši, je tu vsaj ena svetla točka: predsednik države. Razen tistega začetnega piarovskega spodrsljaja z rezidenco (ko se je malo prehitro, še preden je dodobra segrel predsedniški stolček, začel ogledovati za primernimi nepremičninami) se ne spomnim prav ničesar, kar ne bi bilo odlično zamišljeno in izpeljano. Od govorov do prihodov na kraj (naravnih) nesreč, vse teče kot v najboljših demokracijah. Njegove reakcije so premišljene, nezaletave (afera Patria: “Gre za preizkus pravne države”), a sploh ne mlačne. Če je treba, zna okarati in opozoriti (govor ob dnevu državnosti), zna pa tudi pohvaliti (hitro vladno pomoč po neurjih). Je neveretno aktiven in morda v nasprotju s pričakovanji precej “ljudski” človek.

Dejstvo, da smo s tako večino izvolili tako kul predsednika, mi vliva upanje. V nekaj pač moram verjeti, pa čeprav v (daljno) prihodnost.

Rok je dobil poračun plače po Virantovi reformi. Proslavil je z gasilskim avtom, ki spi v Perčijevi postelji:

Presenetljiva napoved tožbe predsednika vlade je odprla zanimiva pravna vprašanja.

1. Kdo naj tožbo vloži – Janez Janša osebno ali Janez Janša kot predsednik Vlade RS, ki zastopa Republiko Slovenijo?
2. Kje naj se tožba vloži – na Finskem ali v Sloveniji? Mimogrede, od odgovora na to vprašanje je v največji meri odvisna tudi izbira odvetniške pisarne.
3. Po katerem pravu naj se o tožbi odloča – finskem ali slovenskem?

Noben odgovor ni čisto enostaven. Primeri s t.i. tujim elementom so relativno redki, zato jih imamo pravni teoretiki še toliko raje. Pravni vidik afere Patria je krasen primer za uvodno predavanje pri predmetu Mednarodno zasebno pravo, ki ga študentje poslušajo v četrtem letniku pravne fakultete.

Sicer pa takole:

ad1: Odgovor na prvo vprašanje je odvisen od odgovora na tretje vprašanje. Po slovenskem pravu je možno, da tožbo vloži Vlada v imenu RS, z njo pa zahteva preklic izjave, objavo sodbe in tudi plačilo denarne odškodnine. V tem primeru bi bilo potrebno dokazati, da je zaradi obtožb Janeza Janše nastala škoda neposredno državi Republiki Sloveniji. Denarno odškodnino bi RS lahko zahtevala ne glede na to, ali ji je bila povzročena materialna škoda ali ne. Finskega prava ne poznam. Možno je, da bi bilo po finskem pravu dokazovanje, da je škoda nastala tudi RS in ne le Janezu Janši, težje. V tem primeru bi bilo verjetno bolj smotrno, da toži le premier kot posameznik.

ad 2: Načeloma se tožbe vlagajo v državi, kjer prebiva (ali ima sedež) oseba, ki jo tožite. Torej na Finskem. A obstajajo tudi dodatna pravila o pristojnosti. Tako je npr. v odškodninskih sporih tožbo možno vložiti tudi v državi, kjer je nastala škoda. Torej tudi v Sloveniji.

ad 3: Ali bo sodišče uporabilo slovensko ali finsko pravo, je odvisno od tega, kaj določajo pravila t.i. mednarodnega zasebnega prava države, kjer je vložena tožba. Pravo države, kjer bo vložena tožba, bo torej določilo merodajno materialno pravo. To pa seveda ne pomeni, da bo slovensko sodišče nujno sodilo po slovenskem pravu, finsko pa po finskem. Če bo pristojno slovensko sodišče, bo uporabno pravo določilo po pravilih Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP). Glede na 30. člen ZMZPP bi moralo soditi po finskem pravu, razen če bi se izkazalo, da je slovensko za oškodovanca ugodnejše. Kako slovenska sodnica sodi po finskem pravu? Težko, ker ga ne pozna, zato zaprosi za pomoč ministrstvo za pravosodje.

Pravo zna torej biti precej razburljivo. Upam samo, da se bo s tem strinjala tudi sodnica, ki bo morala soditi.

Vlaganje odškodninskih tožb zaradi političnih interesov je vedno bolj popularno. Ko kakšnemu politiku (ali managerju, da ne bomo preozki) ni všeč, kar prebere v časopisu, pač pokliče svojo odvetnico, ta pa vloži milijonski zahtevek. Problem je večplasten. Eno je že omenjena zloraba sodnih postopkov za politično obračunavanje, vključno s pravnim vprašanjem razmerja med svobodo izražanja in osebnostnimi pravicami politikov. Drugo je sporočilnost takšnega početja. V državi, ki je že tako pretirano pravdarska, bi morale biti reakcije političnih predstavnikov poudarjeno miroljubne, kulturne in konstruktivne. Inflacija tožbenih zahtevkov res v ničemer ne pripomore k višanju pravne kulture. Tretja stvar, ki me konkretno pri Janševi zadnji tožbi moti, pa je dvoličnost našega premierja. V Večerovem intervjuju so ga zmotile “lažne izjave Boška Šrota…, med drugim tudi izjava o tem, da Janša parkira delnice Petrola, Term Čatež, IBI Kranj in Palome“. Naš premier torej ljubi resnico; zanjo se je pripravljen boriti tudi pred sodiščem. Škoda, da takšne zagnanosti ne pokaže tudi Tony Blair. Če si premisli, se takoj javim. Pro bono. Za domovino.

Na desni strani je predvolilna anketa. Vabljeni k sodelovanju! Ne zato, ker bi me zanimal izid volitev, ampak zato, ker me zanima profil bralcev/bralk tega bloga…