Sep 14th, 2008
Predsednik je kul
V trenutni nehvaležni situaciji, ko so smotani očitno boljši, manj smotani pa očitno slabši, je tu vsaj ena svetla točka: predsednik države. Razen tistega začetnega piarovskega spodrsljaja z rezidenco (ko se je malo prehitro, še preden je dodobra segrel predsedniški stolček, začel ogledovati za primernimi nepremičninami) se ne spomnim prav ničesar, kar ne bi bilo odlično zamišljeno in izpeljano. Od govorov do prihodov na kraj (naravnih) nesreč, vse teče kot v najboljših demokracijah. Njegove reakcije so premišljene, nezaletave (afera Patria: “Gre za preizkus pravne države”), a sploh ne mlačne. Če je treba, zna okarati in opozoriti (govor ob dnevu državnosti), zna pa tudi pohvaliti (hitro vladno pomoč po neurjih). Je neveretno aktiven in morda v nasprotju s pričakovanji precej “ljudski” človek.
Dejstvo, da smo s tako večino izvolili tako kul predsednika, mi vliva upanje. V nekaj pač moram verjeti, pa čeprav v (daljno) prihodnost.
