Oct 29th, 2008
Saj vam pripada prosto!
Zjutraj sem klicala na otroški dispanzer. Perči je v ponedeljek ob 11.00 naročen na cepljenje in posvetovalnico, pa sem prosila, če lahko preverijo, ali bi lahko prišla že zjutraj (in malo zamudim v službi). Pojasnila sem, da imava oba z možem službo v Ljubljani in da težko manjkava cel dan. Sestra je najprej rekla: “A vi že delate?!” Nič mi ni bilo jasno. Namesto da bi ji kaj zabrusila, sem nekako izjecljala (skoraj opravičujoče), da je moj otrok star dve leti. Ni šanse, da prideva prej, je rekla. In dodala: “Gospa, pa saj vam ja pripada prosto za spremstvo!”.
Nisem se hotela prepirati; Perči bo pač šel z babico. Ampak tale odnos mi pravzaprav ni všeč. Najprej, kaj koga briga, kdaj gre ženska delat. Tudi če bi bil otrok star pol leta, kaj se ima v to vtikati sestra? Drugič, kako samoumevno se ji je zdelo, da za petnajst minut pregleda (pa še to pretiravam) vzamem pač cel dan prosto; bo že država plačala. Nobenega razumevanja za to,
da so službe, pa tudi ljudje, različni. S kakšno lahkoto se takole razmetava z denarjem. Pa kako enostavno bi se dalo urediti – enkrat na mesec bi pač posvetovalnice delali popoldne. Da niti ne omenjam, da ji možnost, da vzame mojo telefonsko in me pokliče nazaj, če bi slučajno kakšen izmed otrok, ki je naročen zjutraj, odpovedal cepljenje, ni niti približno padla na pamet.
Ah ja, včasih bi javnemu sektorju kar privoščila malo zasebnega drila…
