Živa Legenda

Zadnjič mi je zatežila oseba, ki se je pred dvema letoma najbolj zgražala nad idejo o pisanju bloga – moj fotr. Danes me je spet opomnil, da je blog zanemarjen, mama pa me je seznanila z aktualnim stanjem komentarjev. Nujno se moram poboljšati, tudi sama imam slabo vest. Nekaj časa nisem pisala, ker nisem imela pravih tem, potem pa se jih je nabralo kar preveč (in spet nisem pisala). Bom med prazniki noter spravljala…

Torej, grem po vrsti. Najprej je dve leti paznovala legenda, potem pa še Pepe. Za čestitke se v njegovem imenu vsem prav lepo zahvaljujem. Legendina obletnica je šla mimo skoraj neopaženo, Pepetovo praznujemo že drugi vikend. Danes je žurka dosegla vrhunec, ker je od strica dobil orjaškega smetarja z dvema (!) kantama. Že cel dan ga ne izpusti iz rok, verjetno je jasno, da tudi spi z njim. Naša zbirka smetarjev se je tako povečala na osem vozil. Z Rokom sta posnela filmček po vzoru najbolj popularnih na youtubu (iskalni niz “garbage truck toys”). Očitno Pepe ni edini smetarski fen, je pa med meni znanimi otroki njihov daleč najbolj goreč oboževalec. Trenutno si želi, da bi se peljal v pravem smetarju v kabini zraven šoferja.

Perčijev govor je posebno poglavje. Zdaj že tvori stavke, med njimi je daleč najpopularnejši “mama, pidi sm…takoj!!!“. Risanke gledamo pred spanjem, Nodija, Backa ali Pocoyo. Najbolj všeč mu je epizoda Shauna “Save the tree” ali po domače “Mali Ivek“. Zdaj je odkril tudi novo uživancijo – zvečer v pižamici leže v najino veliko posteljo, na sredino, z dudo in ninico se namesti na povšter, potem pa gleda risanke na TVju v dnevni sobi. Če je le možno, hoče zaspati v najini postelji.

Od ostalih zadev moram nujno omeniti vikend na Dunaju. To je bilo naše prvo skupno (mini) potovanje in sem se ga res veselila. Malo me je tudi skrbelo, priznam, kako bomo spali, pa te reči. Izkazalo se je, da je Pepe pravi svetovni popotnik. V Celju je zaspal in se zbudil v hotelski garaži. V sobi se je v trenutku udomačil, zlasti sta mu bili všeč rumena prenosna posteljica in bana (ki je doma žal nima). Moram tudi nujno malo več napisati.

Kaj še? Bolj kot Ruplovo imenovanje me jezi Šinkovčevo, Pahor se preveč opravičuje, predsednik pa preveč zapravlja. Za menoj je prvi semester predavanj na novem faksu (kar si absolutno zasluži nekaj postov) in prvi profesionalni odvetniški nastop v tujini (bom tudi več ob priliki napisala), pred menoj pa prvi izpitni rok in počitnice, ki se jih zelo veselim. Novoletna jelka že stoji, daril pa letos ne bo.