Dec 15th, 2008
Dunaj
Odpravili smo se v petek in se vrnili v nedeljo, vožnjo smo obakrat tempirali na Perčijev opoldanski spanec. Spet naju je presenetilo, kako blizu je pravzaprav Dunaj – nazaj grede smo bili doma v dveh urah in 50 minutah, pa nismo nič pretiravali na cesti. Sploh vikend paket je super, ker se gibate ravno v nasprotni smeri kot večina ljudi.
Tole so glavne stvari, ki si jih splača zapomnit (ali pa tudi ne):
1. Zelo priporočamo tale hotel, sploh če imate majhne otroke. Sobe so ogromne, z dnevno sobo in ločeno spalnico. V dnevni je mini kuhinja z mikrovalno in hladilnikom. Super zajtrk, super lokacija. Pet minut od muzejske četrti, 15 minut (peš) od Štefanove cerkve. Takoj ko stopite na ulico (famozno Mariahilferstrasse), imate pri roki špecerijo, (take away) restavracije in ostale nujne zadeve. Direkten vhod v Peek&Cloppenburg (boljši kot v Sloveniji) kar iz hotela. Ja, ko so moški spali, sem nujno morala sčekirat. Cene hotela so lahko zelo ugodne, če rezervirate po netu s kakšno no cancellation opcijo.
2. Perčijev najljubši dunajski becirk je bila hotelska dnevna soba ter oddelek igrač v bližnji veleblagovnici.
3. Naučila sem se, da se z majhnim otrokom NE hodi po trgovinah, NE je v fensi lokalih, predvsem pa je treba spraviti v realne okvire želje po obiskovanju muzejev. Naše ambicije so bile: van Gogh v Albertini, Hopper v MQ-u in po možnosti še otroški muzej. Končali smo na božičnih štantih in vrtiljakih. Perči se je (na tleh!) ves zadovoljen igral z novim smetarjem, mi trije (s Troyem) pa smo se nalivali s punčem.
4. Edina (in zelo poučna) eskapada je bil prvi (in edini) poskus obiska otroškega muzeja v MQ, ki se je končal z za Perčija neobičajnim tuljenjem, ki ga ni bilo mogoče ustaviti. Kasneje se je izkazalo, da je rešitev problema enostavna – otroku je treba dati jest. Najprej sem mislila, da je to značajsko lastnost podedoval po Roku, potem pa me je mama poučila, da gre za zakonitost, ki je značilna za moški spol: če so lačni, so tečni. Simpl ko pasulj.
5. Hrana v restavracijah v Ljubljani je v povprečju dražja od Dunaja. To zlasti velja za azijsko (japonsko, tajsko…) hrano in ostalo kvazi eksotiko.
6. Pozimi je na Dunaju obvezna zimska oprema – kapa, rokavice, šal in vreča za otroški voziček. Veter je pasji.
7. Nagrado za najbolj neprijeten prizor si zasluži neka zelo urejena znervirana mamica, ki se je pred Štefanovo cerkvijo tako grdo
drla na svojega sina (ne verjamem, da je bil star pet let), da se jo je kljub obupni gneči slišalo daleč naokoli. Našo pozornost je pritegnila zato, ker je govorila slovensko.
8. Nagrado za najlepši prizor si zasluži smetar, ki je v nedeljo zjutraj pometal po Koroški ulici sredi Dunaja. Perči je bil očaran, ker mu je “delac” (prevod: delavec, ki opravlja smetarsko dejavnost) pomahal nazaj.
zanimivo, v naši družini se pa usodna povezava med lakoto in tečnobo nanaša na ženski spol. No, za drugo predstavnico ženskega spola bomo videli čez par mesecev, za njeno mamo pa to definitivno in brez izjeme velja, medtem ko očka lakoto prenaša prav herojsko.
Zanimivo. Predvsem to, da v vseh letih cimrovstva tega nisem opazila…
na steni v pisarni imam isto hopperjevo sliko, kot si jo objavila.
ha,ha,ha
sem poznala fantka, ki je bil cel teden neznosno važen, ker mu je “delac”, ki je pred hišo kopal za kanalizacijo rekel “dobar si mi dečko”.