<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	>
<channel>
	<title>Comments on: Ponovno rojstvo</title>
	<atom:link href="http://www.ziva-legenda.com/blog/2009/11/14/ponovno-rojstvo/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>http://www.ziva-legenda.com/blog/2009/11/14/ponovno-rojstvo/</link>
	<description>V svetlo prihodnost</description>
	<pubDate>Wed, 10 Mar 2010 03:46:14 +0000</pubDate>
	<generator>http://wordpress.org/?v=2.6</generator>
		<item>
		<title>By: Marja</title>
		<link>http://www.ziva-legenda.com/blog/2009/11/14/ponovno-rojstvo/#comment-34880</link>
		<dc:creator>Marja</dc:creator>
		<pubDate>Tue, 01 Dec 2009 09:05:36 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://www.ziva-legenda.com/blog/?p=534#comment-34880</guid>
		<description>V mojem idealnem svetu bi imele ženske izbiro: roditi doma ali v porodnišnici; z epiduralno ali brez itn. itn. Jaz sem si (pred 16 leti!) zelo želela roditi doma (da bi otrok prišel na svet v miru in tišini, in ob naravnem tempu). Ni mi uspelo najti babice, zato sem rodila v ljubljanski porodnišnici, ki sem jih prej s pismom obvestila, kako si želim roditi (bistvo: da me o vseh nenujnih posegih povprašajo ter do upoštevajo moje mnenje). Skozi nosečnost sem se strenirala v tehniki dihanja, imenovani rebirthing, saj je bilj moj cilj, da se popadkom ne upiram (in jih s tem blokiram ter podaljšujem agonijo sebi in otroku), pač pa da otročička maksimalno podprem pri njegovi prvi "akciji" v življenju. Globoko se mi je zdelo, da mora biti njemu težje kot meni, ki sem imela že cca 25 let izkušenj z obvladovanjem fizičnega telesa, on pa se je šele podajal na prvo "pot".
Porod je bil čudovit, rodila sem 45 min po prihodu v porodno sobo, sredi noči (ko je bilo v porodnišnici sorazmerno mirno) in na dan, kot sem si ga (zaradi všečnosti številke) želela. Brez vsakršnih umetnih dodatkov/spodbud, brez rezanja, brez otrokovega joka po prihodu na svet. Zelo mi je pomagalo, da sem se tistih 45 min prosto gibala po sobi in nato rodila nekako sede, na "nastavku", kot so tisto zadevščino imenovale sestre. Le-te sem morala poklicati v sobo, ko sem začutila, da prihaja otrok. Najprej so me seveda nakurile, kaj si domišljam (češ da se porod ne zgodi tako hitro), nato pa debelo pogledale in hitro pomagale bitjecu na svet. Ko se je moj sin rodil, me je z zbranim, mirnim obrazom pogledal naravnost v oči, in zame je bil to najmočnejši in hkrati najbolj srhljiv trenutek v življenju. Nato so sestre predlagale, da ga malo udarijo po riti, ker je menda fajn, da čimprej zajoka (in si očisti dihalne poti), in spet smo bili nazaj pri bolniški realnosti.
Po porodu sem bila polna energije, zdrava, pri sebi. Vse ostale ženske v sobi pa so stokale od bolečin zaradi prerezanega presredka. Meni so sestre povedale, da bi me gladko prerezale, če ne bi bilo tistega mojega pisma... JA, pismo so vzele zelo resno, in to jim štejem res v čast. Iz pisma so si zapomnile tudi otrokovo ime in ga ves čas tako nagovarjale, kar je bilo res ganljivo. Sicer sem se pa vendarle morala z njimi pogajati o sprehajanju po sobi in vztrajati pri nastavku (Ste nori! Saj bo vse krvavo! Pa tale nastavek - veste, nam sestram je lažje, če ženska leži, ne pa da se moramo sklanjati tako nizko...). Hmmmm.
Mislim, da so mi najbolj pomagale večmesečne vaje v rebirthingu, s katerimi sem začutila svoje telo in sem zato vedela, kako spustiti popadke skozi, ne pa se jim upirati in jih prelagati na kasneje.
Hawk. Nazaj na delo, M.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>V mojem idealnem svetu bi imele ženske izbiro: roditi doma ali v porodnišnici; z epiduralno ali brez itn. itn. Jaz sem si (pred 16 leti!) zelo želela roditi doma (da bi otrok prišel na svet v miru in tišini, in ob naravnem tempu). Ni mi uspelo najti babice, zato sem rodila v ljubljanski porodnišnici, ki sem jih prej s pismom obvestila, kako si želim roditi (bistvo: da me o vseh nenujnih posegih povprašajo ter do upoštevajo moje mnenje). Skozi nosečnost sem se strenirala v tehniki dihanja, imenovani rebirthing, saj je bilj moj cilj, da se popadkom ne upiram (in jih s tem blokiram ter podaljšujem agonijo sebi in otroku), pač pa da otročička maksimalno podprem pri njegovi prvi &#8220;akciji&#8221; v življenju. Globoko se mi je zdelo, da mora biti njemu težje kot meni, ki sem imela že cca 25 let izkušenj z obvladovanjem fizičnega telesa, on pa se je šele podajal na prvo &#8220;pot&#8221;.<br />
Porod je bil čudovit, rodila sem 45 min po prihodu v porodno sobo, sredi noči (ko je bilo v porodnišnici sorazmerno mirno) in na dan, kot sem si ga (zaradi všečnosti številke) želela. Brez vsakršnih umetnih dodatkov/spodbud, brez rezanja, brez otrokovega joka po prihodu na svet. Zelo mi je pomagalo, da sem se tistih 45 min prosto gibala po sobi in nato rodila nekako sede, na &#8220;nastavku&#8221;, kot so tisto zadevščino imenovale sestre. Le-te sem morala poklicati v sobo, ko sem začutila, da prihaja otrok. Najprej so me seveda nakurile, kaj si domišljam (češ da se porod ne zgodi tako hitro), nato pa debelo pogledale in hitro pomagale bitjecu na svet. Ko se je moj sin rodil, me je z zbranim, mirnim obrazom pogledal naravnost v oči, in zame je bil to najmočnejši in hkrati najbolj srhljiv trenutek v življenju. Nato so sestre predlagale, da ga malo udarijo po riti, ker je menda fajn, da čimprej zajoka (in si očisti dihalne poti), in spet smo bili nazaj pri bolniški realnosti.<br />
Po porodu sem bila polna energije, zdrava, pri sebi. Vse ostale ženske v sobi pa so stokale od bolečin zaradi prerezanega presredka. Meni so sestre povedale, da bi me gladko prerezale, če ne bi bilo tistega mojega pisma&#8230; JA, pismo so vzele zelo resno, in to jim štejem res v čast. Iz pisma so si zapomnile tudi otrokovo ime in ga ves čas tako nagovarjale, kar je bilo res ganljivo. Sicer sem se pa vendarle morala z njimi pogajati o sprehajanju po sobi in vztrajati pri nastavku (Ste nori! Saj bo vse krvavo! Pa tale nastavek - veste, nam sestram je lažje, če ženska leži, ne pa da se moramo sklanjati tako nizko&#8230;). Hmmmm.<br />
Mislim, da so mi najbolj pomagale večmesečne vaje v rebirthingu, s katerimi sem začutila svoje telo in sem zato vedela, kako spustiti popadke skozi, ne pa se jim upirati in jih prelagati na kasneje.<br />
Hawk. Nazaj na delo, M.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Pika</title>
		<link>http://www.ziva-legenda.com/blog/2009/11/14/ponovno-rojstvo/#comment-34432</link>
		<dc:creator>Pika</dc:creator>
		<pubDate>Sun, 15 Nov 2009 20:49:17 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://www.ziva-legenda.com/blog/?p=534#comment-34432</guid>
		<description>:) 
http://easypika.typepad.com/easy_pika/2009/11/rojstvo-porod.html

V danih razmerah definitivno v P!</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p> <img src='http://www.ziva-legenda.com/blog/wp-includes/images/smilies/icon_smile.gif' alt=':)' class='wp-smiley' /><br />
<a href="http://easypika.typepad.com/easy_pika/2009/11/rojstvo-porod.html" rel="nofollow">http://easypika.typepad.com/easy_pika/2009/11/rojstvo-porod.html</a></p>
<p>V danih razmerah definitivno v P!</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Špelca</title>
		<link>http://www.ziva-legenda.com/blog/2009/11/14/ponovno-rojstvo/#comment-34431</link>
		<dc:creator>Špelca</dc:creator>
		<pubDate>Sun, 15 Nov 2009 20:19:35 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://www.ziva-legenda.com/blog/?p=534#comment-34431</guid>
		<description>hvala! Domnevam, da imaš približno enako izkušnjo... ;-)</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>hvala! Domnevam, da imaš približno enako izkušnjo&#8230; <img src='http://www.ziva-legenda.com/blog/wp-includes/images/smilies/icon_wink.gif' alt=';-)' class='wp-smiley' /></p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Pika</title>
		<link>http://www.ziva-legenda.com/blog/2009/11/14/ponovno-rojstvo/#comment-34430</link>
		<dc:creator>Pika</dc:creator>
		<pubDate>Sun, 15 Nov 2009 20:10:07 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://www.ziva-legenda.com/blog/?p=534#comment-34430</guid>
		<description>QL zapis. Pošteno.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>QL zapis. Pošteno.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
</channel>
</rss>
