Nov 25th, 2009
Več luči!
Včeraj sem šla laufat, drugič po porodu. Ker je standardna pot ob Savinji navzgor zvečer v temi (ni javne razsvetljave), sem iz varnostnih razlogov raje tekla proti mestu. Ni ravno kilometrina, da bi se hvalila, ampak za začetek bo.
Sploh pa mi je zvečer ta štreka ljubša, ker lahko opazujem razsvetljena stanovanja. Moram priznati, da to počnem izredno rada in kadar imam le priložnost. Ko sem bila pred leti malo dlje na Nizozemskem, sem bila v devetih nebesih. Severnjaki sploh gojijo ljubezen do velikih oken brez zaves in rolet. Ker so njihova stanovanja v povprečju tudi lepo opremljena, zlasti pa dobro osvetljena, so večerna pohajanja tam pravi užitek.
Tudi pri nas se situacija občutno izboljšuje. Na poti ob Savinji je kar nekaj prenovljenih hiš (na primer tale “čebelnjak“). Njihovi prebivalci so v glavnem družine z majhnimi otroki, ki jih nič ne moti, če jih sprehajalci opazujemo med gledanjem tv-ja v dnevni sobi. V teh modernih hišah in stanovanjih prevladuje ambientalna svetloba, stoječe luči, luči za branje, reflektorji za slike. Svetloba je topla, bela ali rumenkasta, poudarja tiste detajle, ki so vredni pozornosti in vzbuja prijeten občutek, da je bivanje v teh prostorih užitek.
Nasploh sem mnenja, da je prava svetloba v stanovanju ključna. Še tako lepa oprema sploh ne pride do izraza, če jo pokvarimo s kakšnimi socialističnimi stropnimi lustri ali plafonjerami, po možnosti z zelenkasto, rdečkasto ali oranžno svetlobo. V svojem stanovanju sicer ne bi imela zelo “tehničnih” luči, takšnih minimalističnih, pri katerih je dizajn zreduciran do skrajnosti in ostane samo kakšna žica in skrita žarnica, niti skulptur, kot je tale konjiček, jih pa po dizajnerski plati vseeno občudujem.
vir
Ko bom velika in bom imela svojo hiško, bo na častnem mestu tale lolitka, tudi zato, ker je slovenska!
vir
