Comments on: Ko zmaga zdravniška logika

By: Živa Legenda » Blog Archive » Čakajoč peticijo

Živa Legenda » Blog Archive » Čakajoč peticijo — Thu, 21 Jan 2010 22:34:18 +0000

[...] torej nadaljujem tam, kjer smo zadnjič ostali: namesto da bi se posuli s pepelom in priznali, da so ga (zelo zelo!) polomili, so se [...]

By: xx

xx — Wed, 09 Dec 2009 18:40:38 +0000

pa to sodišče in zdravstvo… {avtorja bloga ne preneseta neprimernega komentiranja}

By: dare

dare — Wed, 09 Dec 2009 13:56:58 +0000

Pravo je zapletena in bolno pokvarjena zadeva. Tragedije, ki se je zgodila je definitivno kriva aroganca in nemogoč, nečloveški odnos človeka, ki bi moral biti vzor in simbol humanosti. In njeno krivdo je za moje pojme nedvoumno priznala tudi njihova šintarska zbornica. Ja, v nasprotnem primeru ji pa ne bi dali opomina. Torej so babo spoznali za krivo in hkrati dognali, da bi bil za smrt dečka še najbolj primeren en tak mali opominček.

By: kolos

kolos — Wed, 09 Dec 2009 10:48:07 +0000

Z odločitvijo zdravniške zbornice se omajano zaupanje v zdravstveni sistem le še zmanjšuje. osebno ne bi nikoli zaupal zdravljenje svojega otroka zdravnici, ki se za svojo napako niti opravičila ni in je reševanje svojega ugleda in položaja prepustila pravniškim mlinom. Iz lastne izkušnje pa vem, da imajo zdravniki v javnem zdravstvu za pacienta čedalje manj časa in posluha- seveda to ne velja v zasebnih ambulantah, tam se istemu pacientu občutno bolj zavzeto posvetijo…

By: brb

brb — Wed, 09 Dec 2009 10:24:45 +0000

Mislim da je največje skropucalo to da laiki, s tem mislim z medicinsko stroko nerazsvetljene ljudi, med katere štejem tudi vse novinarje razen Stareta pišejo o malomarnih in kriminalnih dejanjih zdravnikov.
Pri nas je tako ali tako vse obrnjeno na glavo. Minister za visoko šolstvo je diplomiral po 20 letih študija, študij za novinarski poklic, kar smatram kot odgovorno poslanstvo, poteka na Fdvju(=vrtec), župan glavnega mesta je Srb, delavec mora preživeti z 300 euri na mesec,…… in kako lahko potem pričakujete popolno zdravstvo.
Obravnava pacienta, še posebej takšnega kot je bil Bor je izjemno kompleksna in zahtevna, poleg tega pa je na zdravniku še ogromna odgovornost, da brezhibno odpravi bolezen ki teži pacienta, in zato pride do napak. Veste tudi zdravniki so ljudje in lahko oziroma zanesljivo delajo napake in je povsem neracionalno in nerealno pričakovati, da jih ne bodo, zato mi nikoli ni bilo jasno zakaj se ob vsaki zdravniški napaki, ki pride v javnost vsuje plaz kritik na zdravnike.?
Pa dajte že enkrat razumet, da je za zdravnika najhujša kazen to, da mora živeti s svojimi napakmi, zato ob vseh teh pritiski prav gotovo ne potrebuje še vsesplošne gonje, ki mu uničijo ugled, dostojanstvo oziroma vse, za kar je moral tekom življenja narediti, da je postal to kar je!
ZDRAVNIŠKA zbornica a vam ime ne pove dovolj. Filozofske debate na temo, ali je zdravniška zbornica potegnila z zdravnico pa še kar ne pojenjajo. Dejte še kakšen doktorat napisat na to temo. To je tako kot če bi javnost pljuvala po nogometni reprezentanci, kapetan pa bi svoje moštvo branil. Res nenavadno a??

By: baba

baba — Wed, 09 Dec 2009 09:24:15 +0000

Na to, v prvi vrsti pravno skrpucalo, je potrebno pogledati še s povsem pragmatične plati. Zbornica je namreč stala pred nalogo, kako ta primer končno zaključiti.

Jasno je, da je pravni problem nastal, ko je razsodišče druge stopnje s sklepom zvišalo sankcijo, čeprav se je pritožila le zdravnica. “Sklep” z dne 12.6., ki seveda ustreza odvetniku Penku, nikakor ni bil dokončen, zoper katerega bi bila možna pritožba na skupščino zbornice, saj ni bil nikoli odpravljen. Če bi bil, ne bi moglo priti do ponovnega sklepa in če bi bil, bi se odvetnik pritožil zoper tak sklep, ne pa zoper 4-mesečni začasni odvzem licence. In v takem primeru bi vsaj v pravnem pogledu imeli čisto situacijo, ker bi skupščina odločala na podlagi odvetnikove pritožbe zoper javni opomin.

A se zdaj zastavljata dve vprašanji: ali zdravniki v nasprotju z obema zazsodiščema menijo, da je za ugotovljeno odgovornost dovolj javni opomin? V tem primeru je kredibilnost obeh razsodišč pod vprašajem. Vendar zdravniki (dr Černuta, Odmevi, 8.12.) pojasnjujejo, da so se odločali na podlagi nekega pravnega mnenja. Ali jih je torej utegnil nek pravni strokovnjak zavesti v tako, za zdravništvo slabo odločitev in so bili le pred dilemo-”sklep” o javnem opominu potrditi ali ne. Zbornica bi bila javnosti dolžna tako strokovno mnenje pokazati.

Po drugi strani pa je možno, da je zbornica pač iskala najkrajšo pot iz te zagate. Če bi namreč ravnali pravno korektno (zakonito), bi morali sklep 2.stopnje razveljaviti. Primer bi še enkrat obravnavalo razsodišče 1.stopnje, najbrž izreklo enak ukrep, najbrž bi se odvetnik pritožil in 2.stopnja bi ukrep potrdila.Sledila bi pritožba na skupščino in preteklo bi še eno leto. In ves gnev bi padel na Zbornico.

Možna bi bila – kot vedno – tretja pot. Zdravnica bi morala že v začetku sprejeti odgovornost in posledice, se opravičiti in pomagati sebi in vsem kolegom, da se primer čimprej zaključi. S tem, ko je skupščina izrekla javni opomin, ji ni veliko pomagala, ne njej, ne zbornici. In ob takem ravnanju se preprosto res ni mogoče znebiti občutka, da je zbornica izgubila stik z realnostjo, da je prevladal vtis arogantnosti, ki ga tudi javne obljube predsednice o novi preiskavi (česa le?) ne morejo več odpraviti.

By: Antietatist

Antietatist — Tue, 08 Dec 2009 22:43:30 +0000

Se strinjam, da je je celoten primer človeška, moralna in pravna katastrofa. Da vrana vrani ne izkljuje oči, tudi drži, a še bolj kot to ta primer kaže na – se bojim – dojemanje in sprejemanje prava s strani zdravnikov. “Da ni bil sprejet formalen sklep na II. stopnji? No ja, prava reč; to malenkost smo sedaj poflikali.” “Da smo za svoja dejanja lahko odškodninsko in kazensko odgovorni? Bežite no, kdo bo pa potem še hotel biti zdravnik?” Pravo je zdravnikom nekaj, na kar se sklicujejo, ko zahtevajo višje plače.

Slišalo se bo grobo, ampak dokler ne bo prvi zdravnik odsedel svojega leta ali vsaj par mesecev, se stvari ne bodo premaknile nikamor.