Jan 15th, 2010
Golden Lady
Postajam vse večja fenica Katarine Kresal. Mislim, da bom na naslednjih volitvah volila LDS (še en dokaz, da “nikoli ne reci nikoli” res drži). Mislim tudi, da obstajajo realne možnosti, da Katarina Kresal v naslednjih dveh mandatih postane prva slovenska predsednica Vlade. Jupi!
Tako kot mnogi sem bila do njene politične kariere sprva nezaupljiva. Moram reči, da me v volilni kampanji ni ravno prepričala. A zdaj vem, zakaj. Je tipična ženska: trudi se sicer blefirati tudi na področjih, na katera se ne spozna, ampak vseeno to počne mnogo slabše od svojih moških kolegov. Ko pride na mesto, ki ga obvlada, pa zablesti. Ravno kontra kot Erjavec: edino, kar zna, je nakladati in stresati kvazi dovtipe in floskule, pri kantah za smeti pa ni kaj za pokazat.
Pravzaprav mi je pri Kresalovi všeč vse: ravno prav dozirani feminizem, retorika, liberalizem, nekonfliktnost in vendar načelnost, spoštovanje človekovih pravic in do konca boj za pravno državo. Cenim jo tudi zato, ker opravlja delo, ki je (v primerjavi s prejšnjim) slabo plačano, nehvaležno in težko, pa je očitno, da gre vsak dan v službo z veseljem. Super je, da imamo tudi mlade ženske končno svojo predstavnico v najvišji politiki. Tisti, ki jo sprašujejo o otrocih, naj se ugriznejo v jezik – a res kdo misli, da bi bila to, kar je, če bi jo doma čakala dva mala otroka? Čeprav je moj življenjski stil drugačen, se z njo identificiram precej bolj kot s povprečnim moškim ministrom z družino.
Last but not least: njen stil. Če bi lahko, bi ji odnesla vsaj polovico garderobe. Le kdo si ne želi premierke, ki nosi odprte sandalčke na mrežaste nogavice in vinsko rdeč lak?
