Feb 1st, 2010
Zimske počitnice
Prihajajoči vikend si bomo privoščili mini zimske počitnice v Kranjski Gori. To je eno izmed tistih slovenskih letovišč, ki sem jih doslej videla samo na televiziji. Najbrž tudi zaradi nekih čudnih predsodkov o soc-gorenjski arhitekturi in o tem, kako je v tistem delu Slovenije itak sama senca. 
To bodo prve družinske počitnice v novi zasedbi, zato smo zastavili bolj neambiciozno. Če bo sreča, bova za kakšno urico skočila na tekaške, sicer pa bomo skušali za (alpsko) smučanje navdušiti Perčija. Moram priznati, da se zelo veselim; pričakovanje je podobno tistemu izpred mnogih let, ko smo odhajali na družinsko smuko v Avstrijo in kasneje v Italijo.
Naše smučarske počitnice so bile za tiste čase (osemdeseta) pravi luksuz – vsaj za družino s tremi otroki. Bivali smo v apartmajih v neki vasi zraven Hausa zraven Schladminga (v šoli sem jasno rekla, da gremo v Schladming, kdo pa je že slišal za Weissenbach). Tole so asociacije na moje zimske počitnice:
- 30 do 40 kajzerc (za osem ljudi) s posebno in ementalerjem za zajtrk;
- malica: kajzerca in sok, prinešeno s seboj; sčasoma, ko je standard rasel, tudi germknedel in kokakola (starši pa zanimivo pri pivu in kavah niso nikoli šparali);
- sarma, sarma in sarma – od Daretove mame;
- etolov sadni sirup;
- zvečer monopoli in remi, kasneje tarok;
- Dorfkafe in bananasplit;
- sankanje na Hochwurznu in izgubljeni Matjaž;
- strah pred kucli;
- “noge skupi, noge skupi” by tatko;
- večna dilema “a gremo na Graz ali čez Karavanke” z vsako leto istim modrovanjem.
Ja, to so bili časi, ko smo z dvema smučkama vozili monoski, germknedli pa so se zdeli višek kulinarike. Kako sem se namučila, da danes kolikor toliko držim noge narazen za pravi karving. Mislim, da te menjave stila moj oče nikoli ne bo čisto prebolel…
Kakorkoli že, smučarske počitnice so eden mojih najlepših otroških in mladostnih spominov. Res bi si želela, da bi lahko čez 30 let Perči in Gašper rekla isto. In nič ne bi imela proti, če bi naša družina “napredovala” do Dolomitov…
Kranjska je še vedno malo socialistična, čeprav jo prizadevno pleskajo s modernejšimi barvami. Na nek čuden način pa je kljub vsemu simpatična. Sploh za počitnice z otroki. Mi smo bili za novo leto. Perčija verjetno ne bo treba siliti na smučke. Oskar je bil zelo zadovoljen s smučarsko šolo in z vaditelji. Se splača probat!
Prav z veseljem sem prebrala tale tvoj opis nekdanjih smučarskih počitnic! Midva z možem sva tudi zadnja leta ugotovila, da je skupno smučanje (z najinimi tremi najstniki) idealna priložnost, ko smo ves teden vsi z veseljem skupaj (mulci bodo letos stari med 15 in 19 let, zato je prava umetnost najti dejavnosti, v katerih res skupno uživamo).
.
V apartmaju se razvije prava intima, vključno s skupnim pripravljanjem zajtrka in večerje – po njej pa seveda Catanci ali jungle speed (novodobne oblike remija). Po navadi izberemo kako italijansko destinacijo, predvsem zaradi splošne atmosfere užitkarjenja, ki je na nekoliko višji ravni kot pri Avstrijcih
Tudi jaz upam, da bo šel Perči v smučarsko šolo (verjetno s pogojem, da bo eden od naju šel z njim). Sem ravno zadnjič gledala Na lepše in so predstavljali KG; pravzaprav je ponudba zelo dobra, vožnjo s sanmi (jelenčki in konji) bomo najbrž težko izpustili. Čisto si predstavljam tiste socialistične hotele, ampak če se kaj poznam, bom prav z veseljem naredila en giro z vozičkom, da bom lahko potem kvalitetno šimfala…
Marja, sem ugotovila, da je največ asociacij na zimske počitnice povezanih ravno s hrano – tudi mi smo imeli iste rituale, skupni zajtrki in večerje, pa seveda pomivanje gore posode. Teh novih iger sicer še ne poznam, ne dvomim pa, da se bom morala kmalu priučiti. Komaj čakam, da bojo otroci tako veliki, da bomo lahko smučali kjerkoli (no, bolj natančno, kjerkoli v Dolomitih…)
Lepo se imejte na smučanju
)). Perčija pa le dajta v šolo smučanja – glede na moje izkušnjeje boljše, da ga tam pustiš za tisti 2 uri in enostavno greš stran. Andraž letos prvič hodi na smučarski tečaj (res je star že 5 let, je pa kar velik “komplikator”) in če sem zraven, samo piska in sitnari. Ko me ni, je zgodba čisto drugačna. Na začetku me je zelo skrbelo kako bo, da je še premajhen…, no, v njegovi skupini so 4-je: dva skoraj 6 letnika in 2 triletnika, ki veliko manj komplicirata kot tavelika fanta. So pa tako luštkani, ko šibajo sem in tja 
)).
Zgleda, da imamo na smučarske počitnice vsi lepe spomine…Tudi mi smo začeli z Avstrijo, nato pa smo se nekako prestavili v Itaijo: najprej Civetta, zadnjih 12 let pa Canazei. Tudi jaz srčno upam, da se bomo še smučali v Dolomitih – za otroke se mi zdi Colfosco, Corvara ali La villa, ) na kratko Ski Area Alta Badia) super. Le atija moramo še navdušiti, ker ni smučar.
Mogoče se kdaj srečamo…(čez kakšne pet let, ko tvoj Jure in tvoj Gašper malo zrasteta).
Pozabila si na Haribo breskve in wannerjeve napolitanke. Mamina prva pomoč.
Meni so na začetku smučarije zmeraj kupili pobarvanko v trgovini od Gaugla. Pa jaz se ful spomnim,da je bil v vsaki sobi umivalnik, to se mi je zdelo blazno fajn. Mislim,da je poljska mafija tudi iz tistega časa. Pa spomnim se,da je bila enkrat Žigona v Dorfkafeju in nam je pripovedovala neke grozljive zgodbe: o steklu in vodi na tleh, potem pa za nazaj, kaj se je strašnega zgodilo.
Staršem ni treba biti zraven, vaditelji(ce) so zaupanja vredni, pa tudi sicer je mogoče bolje, da se otrok bolj sprosti. Ne pozabite na čelado, uporaba obvezna, ker ga peljejo na pravo žičnico na pravem smučišču. Pa še to: ena ura šole (25€) je po mojem dovolj, več ga že zna utruditi.
Marko – malo sem se trapasto izrazila- jaz bi z največjim veseljem Perčija pustila vaditeljem (nimam problema z zaupanjem), on je pa na žalost pravi komplikator. Glede na to, da je že pri babici pustiti ga cel projekt, je verjetnost, da bo v KG kompliciral, precej velika. A čelado imate svojo ali se jo da izposoditi? Isto za opremo – se jo da izposoditi tudi za tako male? Mi mu namreč še nismo kupili ta pravih smučk in pancarjev, tiste za na čevlje navezat pa po moje niso ravno super za pravi tečaj.
Tina, upam, da se res kdaj srečamo, tudi meni je Alta Badia najbolj pri srcu!
Meta, pozabila sem še marsikaj, ampak glavno da kajzarc nisem!
Itak,da bo tulil.Kr vidim ga: “Mama, ostani z mano!”
Naj na tem mestu dodam,da sem bila sama pri njegovih letih precej bolj samostojna. To je tudi mama rekla!
Morda pa imamo me ženske že po naravi boljše predispozicije za carving stil…
Špelca, vse se da izposodit v KG, za male in velike. Mi smo bili v začetku januarja z našo petletnico in bilo je super, mala se je spravila tudi na drsalke, zunaj smo bili tudi vsak večer do poznega, bilo je prav romantično. Res pa je odvisno, koliko v tistem trenutku otroka zanima smučanje, lani naše ni zanimalo, non stop smo bili na igralih in seveda na sankah, nismo je pa čisto nič silili. Letos čisto druga pesem, tako da ne obupat, če tvoj fantek ne bo takoj pokazal interesa. Moje izkušnje so, da je bolje vzeti individualne ure s smuč. učiteljem, ki se ukvarja le z enim, kot pa dat tako malega v (utrujajočo) gručo, sploh če nima ravno črednega nagona do full, ampak kot rečeno, odvisno od otroka. Mi smo našo precej sami učili, tam ob tekočem trakcu, sploh ker mamica ni smučala, ker pričakujemo dojenčka. Zgoraj tekočega trakca imajo tudi najboljše kuhano vino (baje, jaz sem bila spet v deficitu zaradi trebuščka). Srečno in lepo se imejte.
Kako naj bi bila Kranjska socialistična? Želijo biti neke vrste mondeno smučišče in tako nabijajo cene za smučarsko karto, da so že najdražje v Sloveniji.
Pozdravljeni,
če govorite o Kranjski Gori, potem vam moramo povedati, da je Kranjska Gora zelo priljubljeno slovesko družinsko smučišče. Vsako leto uvedejo kakšno novost, sedežnico, novo progo ali park za freestyle. Imajo veliko šol za smučanje in bordanje ter vrtec za otroke. Kranjska Gora je, razen ob vikendih, ko je tam velika gneća, prav prijeteno smučarsko središče.