Špelca

Konec dober, vse dobro

Dan ni ravno obetal (zbujena ob petih, seveda proti svoji volji), a se je čisto dobro iztekel. Danes sem dokončno spraznila svoj nekdanji kabinet na pravnem faksu, vrgla še zadnji pogled na zdaj že bivšo mizo (cimre k sreči ni bilo, sicer bi znalo biti solzno), obrnila ključ in odšla. Prve ne pozabiš nikoli, to gotovo velja tudi za službo.

Zanimivo je opazovati odziv ljudi, ko izvejo, da sem z “elitne” fakultete presedlala na “obskurno” ustanovo, katere ime v trenutku pozabijo. Že samo dejstvo, da je fakulteta locirana v Celju, je razlog za najvišjo stopnjo suspektnosti. Če me kdo resno vpraša, kakšen je “ta novi faks”, mu tudi resno odgovorim. Tistim, ki jim že na nosu piše, da se jim nadaljnji pogovor o vrtcu upira, pa se samo prijazno nasmejim in potrdim to, kar hočejo slišati: “Študentje seveda niso enako dobri kot pri vas, jasno da ne…”. Ampak o periferiji in decentralizaciji visokega šolstva kdaj drugič, je precej za povedati…

Za poslovilno nagrado sem si izbrala Zvezdo. Deževalo je, dežnika nisem imela, ljudi je bilo malo, vse je bilo usrano in mokro, a ko sem čez tržnico in Tromostovje hitela proti Wolfovi, sem si morala priznati, da Ljubljano obupno pogrešam. Ničesar konkretnega, samo ta filing, da obstaja več kot ena normalna kavarna, da ne poznam vsakega tretjega mimoidočega, da obstajajo trgovine, kjer je užitek že sam pogled v izložbo. Včasih mi je žal, da ne živim v Ljubljani.

2 Responses to “Konec dober, vse dobro”

  1. Zmaj-kaon 20 Feb 2010 at 11:03 am

    Še en razlog več, da si bomo sedaj, ko nam vožnja ne bo več vsakodnevno opravilo, vzeli čas in se med vikendom napakirali in šli uživat prestolnico. Tržnica, bolšjak, izložbe, urejeni tlakovci, živalski vrt… prihajamo!!!

  2. N.on 11 Feb 2011 at 3:54 pm

    Po nekem čudnem naključju sem pravkar naletela na tvoj blog, za katerega sploh nisem vedela, da obstaja. Preletela sem naslove objavljenih prispevkov in pritegnil me je tale. In moram ti pustiti komentar nanj.
    Ravno danes sem se spravila v knjižnico po voziček in iz omare spraznila knjige, ki so še ostale notri. Pred nekaj meseci sem namreč zasedla mizo pri oknu v 222. Ti že veš kje. Pisarna je super, cimra tudi, služba tudi…
    Če boš hodila še kaj okrog, se le še oglasi, sicer pa veliko uspeha na novi fakulteti in veliko veselja z družinico.

Trackback URI | Comments RSS

Leave a Reply