Mar 5th, 2010
Mama, navzven in navznoter
Tole pesmico Nika Grafenauerja sem vedno recitirala na šolskih proslavah ob dnevu žena. Še zmeraj mi je všeč. Zdaj jo zna že Perči na pamet. Tista zbirka N. G. Nebotičniki, sedite, je sploh genialna.
MAMA
Mama je od vseh ljudi
najboljša na svetu,
ker se mi rada smeji
in ker je par očetu.
Z mamo se oče poljublja,
z njo hodi spat in z njo vstaja
in kar naprej ji obljublja
vse od kraja.
Z njo se fotografira,
objet preko rame,
in z njo se prepira,
kadar se vleče zame.
Mama očetu bere misli
in vse njegove želje ugane.
Pomaga mu, kadar so dnevi kisli,
ali če z levo nogo vstane.
Mama ne more biti sama,
ali imeti za par kakšnega strica.
Saj vsi vemo, da je mama
boljša očetova polovica.
Le kako bi bilo očetu
brez mame,
ko bi ga le pol hodilo po svetu
in nič ostalo zame?
Drugo, bolj resn(ičn)o, je pa seveda napisala ženska roka:
Neža Maurer
SIZIFOVO DELO
Otroci me ob jutrih
razbijejo kot lupino,
použijejo kot zajtrk,
ostanke raznesejo
po kotih in dvorišču
kot svoje igrače.
Potem me ves dan
do večera ni.
Ob mraku se zmedena pobiram in zbiram,
lepim in celim -
da me zjutraj spet lahko razbijejo.
Tudi meni je Grafenauerjeva vsec. Smo jo zapisali mami v cestitko za 50. rojstni dan.